Komentar Družina

VEČ ...|2. 10. 2025
To ni čas za pasivnost

Včasih so pomembne odločitve položene v roke posameznikov ene generacije in zaznamujejo narod naslednje generacije. Danes smo slovenski volilci in slovenski kristjani pred tako odločitvijo. V času razpisa za referendum o zakonu, ki uvaja možnost zastrupitve bolnikov kot novo zdravstveno storitev k oddaji podpisa poziva Tadej Strehovec.

To ni čas za pasivnost

Včasih so pomembne odločitve položene v roke posameznikov ene generacije in zaznamujejo narod naslednje generacije. Danes smo slovenski volilci in slovenski kristjani pred tako odločitvijo. V času razpisa za referendum o zakonu, ki uvaja možnost zastrupitve bolnikov kot novo zdravstveno storitev k oddaji podpisa poziva Tadej Strehovec.

komentar

Komentar Družina

To ni čas za pasivnost

Včasih so pomembne odločitve položene v roke posameznikov ene generacije in zaznamujejo narod naslednje generacije. Danes smo slovenski volilci in slovenski kristjani pred tako odločitvijo. V času razpisa za referendum o zakonu, ki uvaja možnost zastrupitve bolnikov kot novo zdravstveno storitev k oddaji podpisa poziva Tadej Strehovec.

VEČ ...|2. 10. 2025
To ni čas za pasivnost

Včasih so pomembne odločitve položene v roke posameznikov ene generacije in zaznamujejo narod naslednje generacije. Danes smo slovenski volilci in slovenski kristjani pred tako odločitvijo. V času razpisa za referendum o zakonu, ki uvaja možnost zastrupitve bolnikov kot novo zdravstveno storitev k oddaji podpisa poziva Tadej Strehovec.

Tadej Smrekovec

komentar

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|30. 9. 2025
Razstava Marjana Gruma v Ljubljani

V Galeriji Družina v Ljubljani so sinoči odprli razstavo Marjana Gruma, ki je svetovno znan umetnik slovenskega rodu, ki živi in deluje v Argentini, v Buenos Airesu - v znameniti umetniški četrti La Boca. Po spletu okoliščin je prišel v stik z umetniki in se navdušil za ustvarjanje. Varjenja železa, ki je njegova osrednja tehnika za lasten umetniški izraz in kiparjenja se je lotil kasneje, pri svojih 37 letih, kot samouk. Grum je zelo izviren umetniški ustvarjalec z veliko smisla za ročno obdelavo materialov, še posebej kovin. Iz njih je zasnoval vrsto linijsko izrisanih in iz ploskev skonstruiranih kipov, ki tako reflektirajo vsakdanje scene iz argentinskega življenja. Prav tako kritično komentirajo temne pojave v človeški družbị – predvsem vojne in nasilje nad človeškim življenjem. Značilni so njegovi kipi vitkih silhuet s posebno površinsko obdelavo, ki so avtorja naredili tudi širše prepoznavnega. V njegovem umetniškem opusu je tudi precej slikarskih del, med katerimi izstopajo predvsem motivi človeških obrazov v intenzivnih barvah in z ekspresivnim pogledom. Grumova širina se kaže tudi v njegovi inventivnosti in nenehnem preizkušanju različnih tehnik. Ob odprtju razstave, ki bo na ogled do 11. oktobra, so predstavili tudi monografijo, ki je letos izšla pri Rafaelovi družbi.

Razstava Marjana Gruma v Ljubljani

V Galeriji Družina v Ljubljani so sinoči odprli razstavo Marjana Gruma, ki je svetovno znan umetnik slovenskega rodu, ki živi in deluje v Argentini, v Buenos Airesu - v znameniti umetniški četrti La Boca. Po spletu okoliščin je prišel v stik z umetniki in se navdušil za ustvarjanje. Varjenja železa, ki je njegova osrednja tehnika za lasten umetniški izraz in kiparjenja se je lotil kasneje, pri svojih 37 letih, kot samouk. Grum je zelo izviren umetniški ustvarjalec z veliko smisla za ročno obdelavo materialov, še posebej kovin. Iz njih je zasnoval vrsto linijsko izrisanih in iz ploskev skonstruiranih kipov, ki tako reflektirajo vsakdanje scene iz argentinskega življenja. Prav tako kritično komentirajo temne pojave v človeški družbị – predvsem vojne in nasilje nad človeškim življenjem. Značilni so njegovi kipi vitkih silhuet s posebno površinsko obdelavo, ki so avtorja naredili tudi širše prepoznavnega. V njegovem umetniškem opusu je tudi precej slikarskih del, med katerimi izstopajo predvsem motivi človeških obrazov v intenzivnih barvah in z ekspresivnim pogledom. Grumova širina se kaže tudi v njegovi inventivnosti in nenehnem preizkušanju različnih tehnik. Ob odprtju razstave, ki bo na ogled do 11. oktobra, so predstavili tudi monografijo, ki je letos izšla pri Rafaelovi družbi.

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

Razstava Marjana Gruma v Ljubljani

V Galeriji Družina v Ljubljani so sinoči odprli razstavo Marjana Gruma, ki je svetovno znan umetnik slovenskega rodu, ki živi in deluje v Argentini, v Buenos Airesu - v znameniti umetniški četrti La Boca. Po spletu okoliščin je prišel v stik z umetniki in se navdušil za ustvarjanje. Varjenja železa, ki je njegova osrednja tehnika za lasten umetniški izraz in kiparjenja se je lotil kasneje, pri svojih 37 letih, kot samouk. Grum je zelo izviren umetniški ustvarjalec z veliko smisla za ročno obdelavo materialov, še posebej kovin. Iz njih je zasnoval vrsto linijsko izrisanih in iz ploskev skonstruiranih kipov, ki tako reflektirajo vsakdanje scene iz argentinskega življenja. Prav tako kritično komentirajo temne pojave v človeški družbị – predvsem vojne in nasilje nad človeškim življenjem. Značilni so njegovi kipi vitkih silhuet s posebno površinsko obdelavo, ki so avtorja naredili tudi širše prepoznavnega. V njegovem umetniškem opusu je tudi precej slikarskih del, med katerimi izstopajo predvsem motivi človeških obrazov v intenzivnih barvah in z ekspresivnim pogledom. Grumova širina se kaže tudi v njegovi inventivnosti in nenehnem preizkušanju različnih tehnik. Ob odprtju razstave, ki bo na ogled do 11. oktobra, so predstavili tudi monografijo, ki je letos izšla pri Rafaelovi družbi.

VEČ ...|30. 9. 2025
Razstava Marjana Gruma v Ljubljani

V Galeriji Družina v Ljubljani so sinoči odprli razstavo Marjana Gruma, ki je svetovno znan umetnik slovenskega rodu, ki živi in deluje v Argentini, v Buenos Airesu - v znameniti umetniški četrti La Boca. Po spletu okoliščin je prišel v stik z umetniki in se navdušil za ustvarjanje. Varjenja železa, ki je njegova osrednja tehnika za lasten umetniški izraz in kiparjenja se je lotil kasneje, pri svojih 37 letih, kot samouk. Grum je zelo izviren umetniški ustvarjalec z veliko smisla za ročno obdelavo materialov, še posebej kovin. Iz njih je zasnoval vrsto linijsko izrisanih in iz ploskev skonstruiranih kipov, ki tako reflektirajo vsakdanje scene iz argentinskega življenja. Prav tako kritično komentirajo temne pojave v človeški družbị – predvsem vojne in nasilje nad človeškim življenjem. Značilni so njegovi kipi vitkih silhuet s posebno površinsko obdelavo, ki so avtorja naredili tudi širše prepoznavnega. V njegovem umetniškem opusu je tudi precej slikarskih del, med katerimi izstopajo predvsem motivi človeških obrazov v intenzivnih barvah in z ekspresivnim pogledom. Grumova širina se kaže tudi v njegovi inventivnosti in nenehnem preizkušanju različnih tehnik. Ob odprtju razstave, ki bo na ogled do 11. oktobra, so predstavili tudi monografijo, ki je letos izšla pri Rafaelovi družbi.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|29. 9. 2025
Družina poje 2025, 2. del

Kulturno društvo Andraž zadnjo soboto v avgustu že tradicionalno vabi na srečanje družin v Andraž nad Polzelo. Letošnje, 41-o po vrsti, je v vasico pod goro Oljko, privabilo 15 družin iz različnih krajev Slovenije.

Odlomke s prvega dela prireditve smo predvajali v prejšnji oddaji o ljudski glasbi. V tokratni pa so nastopili družina Belé iz Zibike, družina Jákob iz Zavrha nad Dobrno, sestre Kopinske iz Cirkulan, družina Dobjek iz Šmartna v Rožni dolini, sestre Gajšek iz Vurberka, družina Jelen iz Šentilja pri Velenju in družina Ožir iz Podvina pri Polzeli.

Družina poje 2025, 2. del

Kulturno društvo Andraž zadnjo soboto v avgustu že tradicionalno vabi na srečanje družin v Andraž nad Polzelo. Letošnje, 41-o po vrsti, je v vasico pod goro Oljko, privabilo 15 družin iz različnih krajev Slovenije.

Odlomke s prvega dela prireditve smo predvajali v prejšnji oddaji o ljudski glasbi. V tokratni pa so nastopili družina Belé iz Zibike, družina Jákob iz Zavrha nad Dobrno, sestre Kopinske iz Cirkulan, družina Dobjek iz Šmartna v Rožni dolini, sestre Gajšek iz Vurberka, družina Jelen iz Šentilja pri Velenju in družina Ožir iz Podvina pri Polzeli.

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Družina poje 2025, 2. del

Kulturno društvo Andraž zadnjo soboto v avgustu že tradicionalno vabi na srečanje družin v Andraž nad Polzelo. Letošnje, 41-o po vrsti, je v vasico pod goro Oljko, privabilo 15 družin iz različnih krajev Slovenije.

Odlomke s prvega dela prireditve smo predvajali v prejšnji oddaji o ljudski glasbi. V tokratni pa so nastopili družina Belé iz Zibike, družina Jákob iz Zavrha nad Dobrno, sestre Kopinske iz Cirkulan, družina Dobjek iz Šmartna v Rožni dolini, sestre Gajšek iz Vurberka, družina Jelen iz Šentilja pri Velenju in družina Ožir iz Podvina pri Polzeli.

VEČ ...|29. 9. 2025
Družina poje 2025, 2. del

Kulturno društvo Andraž zadnjo soboto v avgustu že tradicionalno vabi na srečanje družin v Andraž nad Polzelo. Letošnje, 41-o po vrsti, je v vasico pod goro Oljko, privabilo 15 družin iz različnih krajev Slovenije.

Odlomke s prvega dela prireditve smo predvajali v prejšnji oddaji o ljudski glasbi. V tokratni pa so nastopili družina Belé iz Zibike, družina Jákob iz Zavrha nad Dobrno, sestre Kopinske iz Cirkulan, družina Dobjek iz Šmartna v Rožni dolini, sestre Gajšek iz Vurberka, družina Jelen iz Šentilja pri Velenju in družina Ožir iz Podvina pri Polzeli.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Sobotni duhovni večer

VEČ ...|27. 9. 2025
Pred 26. nedeljo med letom

V Sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali duhovni nagovor, ki ga je pripravil novomeški škof Andrej Saje. Govoru so sledile prve večernice 26. nedelje med letom. Prosimo in molimo za naš narod, da bo ostal zvest krščanskim koreninam, zvest evangeljskim vrednotam in zvest v prizadevanju za spravo in spoštovanje med vsemi člani našega naroda. Naj nam pri tem pomaga priprošnja blaženega škofa Antona Martina Slomška, kateremu v čast bomo tudi zmolili litanije. Gost radijske kateheze je bil rektor bazilike na Brezjah p. Robert Bahčič. Kot frančiškan je spregovoril o nastajanju Potrjenega Vodila sv. Frančiška, kar ni bilo najbolj enostavno.
 

Pred 26. nedeljo med letom

V Sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali duhovni nagovor, ki ga je pripravil novomeški škof Andrej Saje. Govoru so sledile prve večernice 26. nedelje med letom. Prosimo in molimo za naš narod, da bo ostal zvest krščanskim koreninam, zvest evangeljskim vrednotam in zvest v prizadevanju za spravo in spoštovanje med vsemi člani našega naroda. Naj nam pri tem pomaga priprošnja blaženega škofa Antona Martina Slomška, kateremu v čast bomo tudi zmolili litanije. Gost radijske kateheze je bil rektor bazilike na Brezjah p. Robert Bahčič. Kot frančiškan je spregovoril o nastajanju Potrjenega Vodila sv. Frančiška, kar ni bilo najbolj enostavno.
 

odnosidružinaduhovnost

Sobotni duhovni večer

Pred 26. nedeljo med letom

V Sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali duhovni nagovor, ki ga je pripravil novomeški škof Andrej Saje. Govoru so sledile prve večernice 26. nedelje med letom. Prosimo in molimo za naš narod, da bo ostal zvest krščanskim koreninam, zvest evangeljskim vrednotam in zvest v prizadevanju za spravo in spoštovanje med vsemi člani našega naroda. Naj nam pri tem pomaga priprošnja blaženega škofa Antona Martina Slomška, kateremu v čast bomo tudi zmolili litanije. Gost radijske kateheze je bil rektor bazilike na Brezjah p. Robert Bahčič. Kot frančiškan je spregovoril o nastajanju Potrjenega Vodila sv. Frančiška, kar ni bilo najbolj enostavno.
 

VEČ ...|27. 9. 2025
Pred 26. nedeljo med letom

V Sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali duhovni nagovor, ki ga je pripravil novomeški škof Andrej Saje. Govoru so sledile prve večernice 26. nedelje med letom. Prosimo in molimo za naš narod, da bo ostal zvest krščanskim koreninam, zvest evangeljskim vrednotam in zvest v prizadevanju za spravo in spoštovanje med vsemi člani našega naroda. Naj nam pri tem pomaga priprošnja blaženega škofa Antona Martina Slomška, kateremu v čast bomo tudi zmolili litanije. Gost radijske kateheze je bil rektor bazilike na Brezjah p. Robert Bahčič. Kot frančiškan je spregovoril o nastajanju Potrjenega Vodila sv. Frančiška, kar ni bilo najbolj enostavno.
 

Franci Trstenjak

odnosidružinaduhovnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|26. 9. 2025
Zopet bodo zapele družine

Petje v družinah je že od nekdaj izredno pomemben dejavnik pri ohranjanju in posredovanju slovenske kulture, pesmi in jezika. Ljudska pesem v družinah je bila še do nedavnega živa, tudi ob delu in raznih običajih skozi leto ter ob kuhinjski mizi. V času globalizacije ne smemo pozabiti domačih viž, zato so se pri Krščanski kulturni zvezi v Celovcu lani odločili, da po desetih letih premora obudijo priljubljeno prireditev Družinsko petje. Koncerti, ki jih vokalno in instrumentalno oblikujejo družine v najrazličnejših sestavih, potekajo v sodelovanju z domačimi društvi. Po uspešnem koncertu lani v Ločah bodo družine letos zapele in zaigrale v sodelovanju Slovenskega prosvetnega društva Srce v Kulturnem domu v Dobrli vasi v Podjuni, in sicer to nedeljo popoldne. Nastopili bodo: družine Woschitz, Kropiunik, Čemrovi, Paulič in Stern, Simon in Niko Boštjančič in skupini Sanje in iz Slovenije skupina Drstvenšek.

Zopet bodo zapele družine

Petje v družinah je že od nekdaj izredno pomemben dejavnik pri ohranjanju in posredovanju slovenske kulture, pesmi in jezika. Ljudska pesem v družinah je bila še do nedavnega živa, tudi ob delu in raznih običajih skozi leto ter ob kuhinjski mizi. V času globalizacije ne smemo pozabiti domačih viž, zato so se pri Krščanski kulturni zvezi v Celovcu lani odločili, da po desetih letih premora obudijo priljubljeno prireditev Družinsko petje. Koncerti, ki jih vokalno in instrumentalno oblikujejo družine v najrazličnejših sestavih, potekajo v sodelovanju z domačimi društvi. Po uspešnem koncertu lani v Ločah bodo družine letos zapele in zaigrale v sodelovanju Slovenskega prosvetnega društva Srce v Kulturnem domu v Dobrli vasi v Podjuni, in sicer to nedeljo popoldne. Nastopili bodo: družine Woschitz, Kropiunik, Čemrovi, Paulič in Stern, Simon in Niko Boštjančič in skupini Sanje in iz Slovenije skupina Drstvenšek.

družbakulturarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Zopet bodo zapele družine

Petje v družinah je že od nekdaj izredno pomemben dejavnik pri ohranjanju in posredovanju slovenske kulture, pesmi in jezika. Ljudska pesem v družinah je bila še do nedavnega živa, tudi ob delu in raznih običajih skozi leto ter ob kuhinjski mizi. V času globalizacije ne smemo pozabiti domačih viž, zato so se pri Krščanski kulturni zvezi v Celovcu lani odločili, da po desetih letih premora obudijo priljubljeno prireditev Družinsko petje. Koncerti, ki jih vokalno in instrumentalno oblikujejo družine v najrazličnejših sestavih, potekajo v sodelovanju z domačimi društvi. Po uspešnem koncertu lani v Ločah bodo družine letos zapele in zaigrale v sodelovanju Slovenskega prosvetnega društva Srce v Kulturnem domu v Dobrli vasi v Podjuni, in sicer to nedeljo popoldne. Nastopili bodo: družine Woschitz, Kropiunik, Čemrovi, Paulič in Stern, Simon in Niko Boštjančič in skupini Sanje in iz Slovenije skupina Drstvenšek.

VEČ ...|26. 9. 2025
Zopet bodo zapele družine

Petje v družinah je že od nekdaj izredno pomemben dejavnik pri ohranjanju in posredovanju slovenske kulture, pesmi in jezika. Ljudska pesem v družinah je bila še do nedavnega živa, tudi ob delu in raznih običajih skozi leto ter ob kuhinjski mizi. V času globalizacije ne smemo pozabiti domačih viž, zato so se pri Krščanski kulturni zvezi v Celovcu lani odločili, da po desetih letih premora obudijo priljubljeno prireditev Družinsko petje. Koncerti, ki jih vokalno in instrumentalno oblikujejo družine v najrazličnejših sestavih, potekajo v sodelovanju z domačimi društvi. Po uspešnem koncertu lani v Ločah bodo družine letos zapele in zaigrale v sodelovanju Slovenskega prosvetnega društva Srce v Kulturnem domu v Dobrli vasi v Podjuni, in sicer to nedeljo popoldne. Nastopili bodo: družine Woschitz, Kropiunik, Čemrovi, Paulič in Stern, Simon in Niko Boštjančič in skupini Sanje in iz Slovenije skupina Drstvenšek.

Matjaž Merljak

družbakulturarojaki

Komentar Družina

VEČ ...|25. 9. 2025
Jernej Pisk: Telo in duh športa

Slovenija je športna velesila v malem. Že desetletja presenečamo svet s številom olimpijskih medalj, vrhunskimi dosežki na stadionu, snegu, v vodi, zraku in v dvoranah. Za mnoge je fenomen uspehov naših športnikov zgolj statistična posebnost majhnega naroda, ki si želi pustiti sled na mednarodnem parketu. A šport je v svojem bistvu več kot le lov na medalje, v komentarju piše filozof športa Jernej Pisk.

Jernej Pisk: Telo in duh športa

Slovenija je športna velesila v malem. Že desetletja presenečamo svet s številom olimpijskih medalj, vrhunskimi dosežki na stadionu, snegu, v vodi, zraku in v dvoranah. Za mnoge je fenomen uspehov naših športnikov zgolj statistična posebnost majhnega naroda, ki si želi pustiti sled na mednarodnem parketu. A šport je v svojem bistvu več kot le lov na medalje, v komentarju piše filozof športa Jernej Pisk.

komentardružbašport

Komentar Družina

Jernej Pisk: Telo in duh športa

Slovenija je športna velesila v malem. Že desetletja presenečamo svet s številom olimpijskih medalj, vrhunskimi dosežki na stadionu, snegu, v vodi, zraku in v dvoranah. Za mnoge je fenomen uspehov naših športnikov zgolj statistična posebnost majhnega naroda, ki si želi pustiti sled na mednarodnem parketu. A šport je v svojem bistvu več kot le lov na medalje, v komentarju piše filozof športa Jernej Pisk.

VEČ ...|25. 9. 2025
Jernej Pisk: Telo in duh športa

Slovenija je športna velesila v malem. Že desetletja presenečamo svet s številom olimpijskih medalj, vrhunskimi dosežki na stadionu, snegu, v vodi, zraku in v dvoranah. Za mnoge je fenomen uspehov naših športnikov zgolj statistična posebnost majhnega naroda, ki si želi pustiti sled na mednarodnem parketu. A šport je v svojem bistvu več kot le lov na medalje, v komentarju piše filozof športa Jernej Pisk.

Jernej Pisk

komentardružbašport

Sol in luč

VEČ ...|23. 9. 2025
Matej in Maks Tušak ter Maksimiljana Marinšek v knjigi: Družina in športnik

V sodobnem svetu vedno bolj poudarjamo pojem in pomen družine. V družini se otrok nauči osnovnih vedenj, pravil in norm. Tu se nauči sprejemati in ponotranjiti vrednote, oblikovati odnose in izkazovati ter sprejemati čustva. Skozi družino si postavlja prve motive, izraža svoje želje in v družini doživlja prve zmage in poraze ter razočaranja. Več pa v ponovitvi oddaje v kateri smo predstavili knjigo z naslovom Družina in športnik. Napisali so jo Maksimiljana Marinšek, ter Maks in Matej Tušak. Slednji je bil tudi gost na Radiu Ognjišče.

Matej in Maks Tušak ter Maksimiljana Marinšek v knjigi: Družina in športnik

V sodobnem svetu vedno bolj poudarjamo pojem in pomen družine. V družini se otrok nauči osnovnih vedenj, pravil in norm. Tu se nauči sprejemati in ponotranjiti vrednote, oblikovati odnose in izkazovati ter sprejemati čustva. Skozi družino si postavlja prve motive, izraža svoje želje in v družini doživlja prve zmage in poraze ter razočaranja. Več pa v ponovitvi oddaje v kateri smo predstavili knjigo z naslovom Družina in športnik. Napisali so jo Maksimiljana Marinšek, ter Maks in Matej Tušak. Slednji je bil tudi gost na Radiu Ognjišče.

Sol in luč

Matej in Maks Tušak ter Maksimiljana Marinšek v knjigi: Družina in športnik

V sodobnem svetu vedno bolj poudarjamo pojem in pomen družine. V družini se otrok nauči osnovnih vedenj, pravil in norm. Tu se nauči sprejemati in ponotranjiti vrednote, oblikovati odnose in izkazovati ter sprejemati čustva. Skozi družino si postavlja prve motive, izraža svoje želje in v družini doživlja prve zmage in poraze ter razočaranja. Več pa v ponovitvi oddaje v kateri smo predstavili knjigo z naslovom Družina in športnik. Napisali so jo Maksimiljana Marinšek, ter Maks in Matej Tušak. Slednji je bil tudi gost na Radiu Ognjišče.

VEČ ...|23. 9. 2025
Matej in Maks Tušak ter Maksimiljana Marinšek v knjigi: Družina in športnik

V sodobnem svetu vedno bolj poudarjamo pojem in pomen družine. V družini se otrok nauči osnovnih vedenj, pravil in norm. Tu se nauči sprejemati in ponotranjiti vrednote, oblikovati odnose in izkazovati ter sprejemati čustva. Skozi družino si postavlja prve motive, izraža svoje želje in v družini doživlja prve zmage in poraze ter razočaranja. Več pa v ponovitvi oddaje v kateri smo predstavili knjigo z naslovom Družina in športnik. Napisali so jo Maksimiljana Marinšek, ter Maks in Matej Tušak. Slednji je bil tudi gost na Radiu Ognjišče.

Tadej Sadar

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|22. 9. 2025
Družina poje 2025, 1. del

Kulturno društvo Andraž zadnji vikend v avgustu že tradicionalno vabi na srečanje družin v Andraž nad Polzelo. Letošnje, 41-o po vrsti, je v vasico pod goro Oljko, privabilo 15 družin iz različnih krajev Slovenije.

Odlomke s prireditve predvajamo v dveh zaporednih oddajah o ljudski glasbi. V tokratni so peli družina Strmšek z Brinjeve gore nad Zrečami, družina Lisec iz Boštanja, družina Zavolovšek iz Bočne pri Gornjem Gradu, družina Luša iz Kopra, družina Germίn iz Juršincev, družina Ferme iz Limóvc pri Trojanah, družina Hodnik iz Andraža nad Polzelo in družina Kos iz Ponikve pri Žalcu.

Družina poje 2025, 1. del

Kulturno društvo Andraž zadnji vikend v avgustu že tradicionalno vabi na srečanje družin v Andraž nad Polzelo. Letošnje, 41-o po vrsti, je v vasico pod goro Oljko, privabilo 15 družin iz različnih krajev Slovenije.

Odlomke s prireditve predvajamo v dveh zaporednih oddajah o ljudski glasbi. V tokratni so peli družina Strmšek z Brinjeve gore nad Zrečami, družina Lisec iz Boštanja, družina Zavolovšek iz Bočne pri Gornjem Gradu, družina Luša iz Kopra, družina Germίn iz Juršincev, družina Ferme iz Limóvc pri Trojanah, družina Hodnik iz Andraža nad Polzelo in družina Kos iz Ponikve pri Žalcu.

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Družina poje 2025, 1. del

Kulturno društvo Andraž zadnji vikend v avgustu že tradicionalno vabi na srečanje družin v Andraž nad Polzelo. Letošnje, 41-o po vrsti, je v vasico pod goro Oljko, privabilo 15 družin iz različnih krajev Slovenije.

Odlomke s prireditve predvajamo v dveh zaporednih oddajah o ljudski glasbi. V tokratni so peli družina Strmšek z Brinjeve gore nad Zrečami, družina Lisec iz Boštanja, družina Zavolovšek iz Bočne pri Gornjem Gradu, družina Luša iz Kopra, družina Germίn iz Juršincev, družina Ferme iz Limóvc pri Trojanah, družina Hodnik iz Andraža nad Polzelo in družina Kos iz Ponikve pri Žalcu.

VEČ ...|22. 9. 2025
Družina poje 2025, 1. del

Kulturno društvo Andraž zadnji vikend v avgustu že tradicionalno vabi na srečanje družin v Andraž nad Polzelo. Letošnje, 41-o po vrsti, je v vasico pod goro Oljko, privabilo 15 družin iz različnih krajev Slovenije.

Odlomke s prireditve predvajamo v dveh zaporednih oddajah o ljudski glasbi. V tokratni so peli družina Strmšek z Brinjeve gore nad Zrečami, družina Lisec iz Boštanja, družina Zavolovšek iz Bočne pri Gornjem Gradu, družina Luša iz Kopra, družina Germίn iz Juršincev, družina Ferme iz Limóvc pri Trojanah, družina Hodnik iz Andraža nad Polzelo in družina Kos iz Ponikve pri Žalcu.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ...|30. 9. 2025
Damijana Medved: Pisanje s svinčnikom ali tipkanje – kaj vam je bližje?

Najbrž je vprašanje retorično. Pomislite, kdaj ste nazadnje kaj napisali s svinčnikom. Je bil to morda listek za trgovino, voščilnica, razglednica iz dopusta – ah, kdo pa dandanes še pošilja razglednice – pismo? Kdaj ste nazadnje napisali pismo, ga dali v kuverto in poslali po pošti? Če želite nekaj sporočiti, danes obstaja kar nekaj drugih načinov.

Damijana Medved: Pisanje s svinčnikom ali tipkanje – kaj vam je bližje?

Najbrž je vprašanje retorično. Pomislite, kdaj ste nazadnje kaj napisali s svinčnikom. Je bil to morda listek za trgovino, voščilnica, razglednica iz dopusta – ah, kdo pa dandanes še pošilja razglednice – pismo? Kdaj ste nazadnje napisali pismo, ga dali v kuverto in poslali po pošti? Če želite nekaj sporočiti, danes obstaja kar nekaj drugih načinov.

Damijana Medved

komentar

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|2. 10. 2025
35 let celovških lutkarjev

Pred 35-imi leti se je v Celovcu povsem po naključju začela lutkovna dejavnost tamkajšnjega Slovenskega kulturnega društva. Skozi desetletja je zrasla v pomembno komponento kulturnega življenja v glavnem mestu avstrijske Koroške. V teh letih je bilo na oder postavljenih 67 premier, sledila so številna gostovanja v raznih državah Evrope in v Argentini. Jutri zvečer bodo v Tischlerjevi dvorani Mohorjeve v Celovcu lutkarice in lutkarji predstavili dve premieri: novo predstavo skupine »Celovški zmajčki«  Abeceda avtorice Brede Varl in skupno produkcijo skupin »Mladi Celovčani MISMOMI Navihanci« z naslovom Zopet doma, avtorice Brede Varl in skupine. Poseben prostor bo namenjen tudi Tinetu Varlu, ki je od vsega začetka deloval kot mentor in režiser. Praznovanje bo spremljala razstava o njegovem delu in o bogati tradiciji lutkarstva v Celovcu.

35 let celovških lutkarjev

Pred 35-imi leti se je v Celovcu povsem po naključju začela lutkovna dejavnost tamkajšnjega Slovenskega kulturnega društva. Skozi desetletja je zrasla v pomembno komponento kulturnega življenja v glavnem mestu avstrijske Koroške. V teh letih je bilo na oder postavljenih 67 premier, sledila so številna gostovanja v raznih državah Evrope in v Argentini. Jutri zvečer bodo v Tischlerjevi dvorani Mohorjeve v Celovcu lutkarice in lutkarji predstavili dve premieri: novo predstavo skupine »Celovški zmajčki«  Abeceda avtorice Brede Varl in skupno produkcijo skupin »Mladi Celovčani MISMOMI Navihanci« z naslovom Zopet doma, avtorice Brede Varl in skupine. Poseben prostor bo namenjen tudi Tinetu Varlu, ki je od vsega začetka deloval kot mentor in režiser. Praznovanje bo spremljala razstava o njegovem delu in o bogati tradiciji lutkarstva v Celovcu.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Duhovna misel

VEČ ...|2. 10. 2025
Postaviti Boga v središče

Grant Teaff, nekdanji glavni nogometni trener na univerzi, v svoji knjigi Verujem, pripoveduje zanimivo zgodbo, ki govori o mladem fantu, ki je bil ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Postaviti Boga v središče

Grant Teaff, nekdanji glavni nogometni trener na univerzi, v svoji knjigi Verujem, pripoveduje zanimivo zgodbo, ki govori o mladem fantu, ki je bil ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Komentar tedna

VEČ ...|26. 9. 2025
Lenart Rihar: Odpuščánje in pozivanje k odpuščánju

Avtor primerja dve slovesnosti – ameriško ob smrti Charlieja Kirka in slovensko ob postavitvi spominske table za otroke s Petrička. V obeh primerih so žrtve pokazale izjemno moč odpuščanja. Avtor izpostavi, da je odpuščanje plemenito dejanje, a opozori na nevarnost, da se pozivi k odpuščanju lahko zlorabijo za prikrivanje resnice ali poniževanje žrtev. Požar, ki je sledil slovenski slovesnosti, ponazarja odpor do soočenja z zgodovinskimi krivicami. Rihar poudarja, da mora odpuščanje temeljiti na resnici in ne sme biti izgovor za pozabo ali sprenevedanje.

Komentar je pripravil ravnatelj Rafaelove družbe, Lenart Rihar.

Lenart Rihar: Odpuščánje in pozivanje k odpuščánju

Avtor primerja dve slovesnosti – ameriško ob smrti Charlieja Kirka in slovensko ob postavitvi spominske table za otroke s Petrička. V obeh primerih so žrtve pokazale izjemno moč odpuščanja. Avtor izpostavi, da je odpuščanje plemenito dejanje, a opozori na nevarnost, da se pozivi k odpuščanju lahko zlorabijo za prikrivanje resnice ali poniževanje žrtev. Požar, ki je sledil slovenski slovesnosti, ponazarja odpor do soočenja z zgodovinskimi krivicami. Rihar poudarja, da mora odpuščanje temeljiti na resnici in ne sme biti izgovor za pozabo ali sprenevedanje.

Komentar je pripravil ravnatelj Rafaelove družbe, Lenart Rihar.

Lenart Rihar

komentarodpuščanjespravaresnicažrtvePetričekpožarzgodovinatrpljenjesovraštvokultura maščevanja

Program zadnjega tedna

VEČ ...|2. 10. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 02. oktober 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 02. oktober 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Radijski roman

VEČ ...|2. 10. 2025
Pot do Resnice, 8. del

Glavna junakinja romana se odloči, da bo pomagala bolnemu očetu. Še eno odločitev je sprejela, da bo zapustila moža. 

Ana T. S., založba Ognjišče

Pot do Resnice, 8. del

Glavna junakinja romana se odloči, da bo pomagala bolnemu očetu. Še eno odločitev je sprejela, da bo zapustila moža. 

Ana T. S., založba Ognjišče

Radio Ognjišče

knjiga

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|2. 10. 2025
Ivo Mojzer, Tereza Kesovija, Ornella Vanoni, Engelbert Humperdinck

V oddaji z zimzeleno glasbo, ki jo vrtimo tudi z vinilnih plošč, smo odšli v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja … Povabili smo vas k sodelovanju z glasbenimi spomini.
0:01:28_IVO MOJZER - POLNOČNI KAVBOJ  
0:06:09_Tereza Kesovija - Nježne strune mandoline  
0:10:00_ABBA - I HAVE A DREAM  
0:14:31_Jože Kobler - Dan, ki ga je zamenjala noč  
0:18:13_Ornella Vanoni - Senza Fine  
0:22:29_Engelbert Humperdinck - There Goes My Everything  
0:25:25_LIDIJA KODRIČ - PASTIR KOSTJA  
0:28:42_Peter Kraus - Sweety  
0:32:30_Dusty Springfield - Son-Of-A Preacher Man  
0:34:26_BERTA AMBROŽ - DIMNIKARJEV SIN ( Son of a preacher man )  
0:38:17_Mireille Mathieu - Il me faut vivre  
0:40:48_EURYTHMICS - THERE MUST BE AN ANGEL  
0:46:00_BOŽIDAR WOLFAND WOLF - ANGEL VARUH 
0:49:16_George Baker Selection - Paloma Blanca  
0:53:11_Melina Mercouri - Never on Sunday  
0:57:07_Edvin Fliser - Otroci morja  
1:01:18_ROXY MUSIC - JEALOUS GUY  
1:05:54_MARIE OSMOND - PAPER ROSES  
1:08:56_LJUPKA DIMITROVSKA - LJUBLJANSKI ZVON  
1:12:48_Pro Arte - Tužna su zelena polja  
1:16:00_JANKO ROPRET - NE BODI OBJESTNO DEKLE  
1:19:36_Đorđe Balašević - Prva ljubav  
1:23:37_AZNAVOUR - QUE CEST TRISTE VENISE  
1:26:48_The Kelly Family - An Angel  

Ivo Mojzer, Tereza Kesovija, Ornella Vanoni, Engelbert Humperdinck

V oddaji z zimzeleno glasbo, ki jo vrtimo tudi z vinilnih plošč, smo odšli v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja … Povabili smo vas k sodelovanju z glasbenimi spomini.
0:01:28_IVO MOJZER - POLNOČNI KAVBOJ  
0:06:09_Tereza Kesovija - Nježne strune mandoline  
0:10:00_ABBA - I HAVE A DREAM  
0:14:31_Jože Kobler - Dan, ki ga je zamenjala noč  
0:18:13_Ornella Vanoni - Senza Fine  
0:22:29_Engelbert Humperdinck - There Goes My Everything  
0:25:25_LIDIJA KODRIČ - PASTIR KOSTJA  
0:28:42_Peter Kraus - Sweety  
0:32:30_Dusty Springfield - Son-Of-A Preacher Man  
0:34:26_BERTA AMBROŽ - DIMNIKARJEV SIN ( Son of a preacher man )  
0:38:17_Mireille Mathieu - Il me faut vivre  
0:40:48_EURYTHMICS - THERE MUST BE AN ANGEL  
0:46:00_BOŽIDAR WOLFAND WOLF - ANGEL VARUH 
0:49:16_George Baker Selection - Paloma Blanca  
0:53:11_Melina Mercouri - Never on Sunday  
0:57:07_Edvin Fliser - Otroci morja  
1:01:18_ROXY MUSIC - JEALOUS GUY  
1:05:54_MARIE OSMOND - PAPER ROSES  
1:08:56_LJUPKA DIMITROVSKA - LJUBLJANSKI ZVON  
1:12:48_Pro Arte - Tužna su zelena polja  
1:16:00_JANKO ROPRET - NE BODI OBJESTNO DEKLE  
1:19:36_Đorđe Balašević - Prva ljubav  
1:23:37_AZNAVOUR - QUE CEST TRISTE VENISE  
1:26:48_The Kelly Family - An Angel  

Matjaž Merljak, Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ...|2. 10. 2025
Jernej Hudolin - Dediščina je naša identiteta, ki jo ohranja posameznik

Ob aktualnih Dnevih evropske kulturne dediščine in Tednu kulturne dediščine smo k pogovoru povabili Jerneja Hudolina, arhitekta in dolgoletnega direktorja Zavoda za varstvo kulturne dediščine.  

Jernej Hudolin - Dediščina je naša identiteta, ki jo ohranja posameznik

Ob aktualnih Dnevih evropske kulturne dediščine in Tednu kulturne dediščine smo k pogovoru povabili Jerneja Hudolina, arhitekta in dolgoletnega direktorja Zavoda za varstvo kulturne dediščine.  

Nataša Ličen

kulturazgodovinadediščinadružba

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|2. 10. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 2. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 2. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan